»Z današnjim dnem vstopamo v praznovanje velike noči, ta praznik ni zgolj velikonočna nedelja, ko praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, ampak praznovanje zaobjema celotno sveto tridnevje, ki se začne z velikim četrtkom, se nadaljuje v veliki petek, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, in se nato v noči velike sobote izteče v slavje luči med najslovesnejšim obhajanjem velikonočne vigilije.«
»Ko je Jezus izbiral najožji krog, ki mu bo zaupal oznanjevanje evangelija in ga poslal do zadnjih meja Zemlje, se ni obrnil na agencijo za izbiro kadrov, ni objavil razpisa s pogoji za sodelovanje, ni pripravil testov, s katerimi bi preizkusil psihofizične sposobnosti izbrancev. Ne, nič podobnega. Šel je na goro in vso noč molil. In po tem pogovoru z očetom jih je izbral. Na podoben način je poklical tudi nas, dragi bratje duhovniki.«
»Župnije, ki so v soupravi, bodo prve stopile na pot povezovanja župnij. To je smiseln korak, saj so te skupnosti že vajene določenega sodelovanja. To bo začetek daljšega procesa, ki bo v naslednjih letih postopoma oblikoval novo podobo župnij v naši nadškofiji.«
»Da bo treba stopiti iz cone udobja, da bo treba v nekaterih primerih morda celo spremeniti način delovanja, da bo treba stopiti v bolj tesen stik z ljudmi, z verniki in jim omogočiti, da bodo tudi sami prevzeli večjo odgovornost pri oblikovanju življenja župnije.«
»Sama slovesnost bo trajala približno dve uri in pol, kar je bistveno krajše, kot ko so kronali Karlovo mamo Elizabeto II. Takrat je to trajalo šest oz. sedem ur.«
»Najpomembnejši del je maziljenje kralja, ki izhaja še iz Biblije, iz Stare zaveze, ko so duhovniki mazilili izraelske kralje, pri tem pa je treba poudariti, da britanski kralj ni samo posvetni vladar, ampak tudi poglavar Anglikanske cerkve. Ta obred naj bi sicer vseboval nekatere elemente drugih kultur glede na to, da je Združeno kraljestvo zelo multikulturna družba. Kako bodo to izvedli, bomo še videli.«
»Lahko seveda razumemo svojevrsten šok, ko je umrla kraljica Elizabeta II. – ljudje so je bili navajeni, številne generacije niso poznale drugega monarha. 70 let vladanja – že to je velik pečat.«
»Kralj Karel III. vstopa na njeno mesto s precejšnjim bremenom, kaj bo zdaj storil. Verjetno tako visoke priljubljenosti nikdar ne bo dosegel, saj ta delno izhaja že iz Elizabetine dolge vladavine in pa v marsičem modrega ravnanja njegove matere.«
»Kralj Karel je bil že kot princ Charles zelo družbeno aktiven, že v 70. letih, ko to sploh ni bilo modno, ko se je zavzemal za okoljevarstvene teme – ekološko kmetijstvo, podnebne spremembe, nastopal je proti onesnaževanju s plastiko ...«
»Zanimata ga arhitektura in urbanizem in večkrat je kritiziral britanski urbanizem in določene socialne programe, večkrat je pisal pisma institucijam, tudi vladi, kar je izzvalo tudi kritike, saj se monarhi ne smejo vmešavati v delo vlade. Pred leti je dal za BBC intervju, v katerem je dejal, da se zaveda teh omejitev in da bo kot kralj deloval drugače, kot je deloval kot princ.«
